OZKOTIRNA ŽELEZNICA ČEDAD – KOBARID

Leta 1915, med 1. svetovno vojno, se je na Soči ustalila frontna črta med italijanskimi in avstro-ogrskimi silami. Ker cestna povezava čez Robič do Kobarida ni bila dovolj prepustna za oskrbo soške fronte, je družba Società Veneta leta 1915 pričela z gradnjo ozkotirne železnice iz čedadskega vzhodnega predmestja Barbetta po dolini Nadiže čez Robič do vasi Sužid pri Kobaridu, ki je bila v zavetju pred avstro-ogrskim topništvom. Leta 1916 dograjena železnica je vse do 12. soške bitke, ko so Avstrijci prebili fronto, služila izključno vojaškim potrebam. Po koncu prve svetovne vojne je bila železnica podaljšana do železniške postaje v Čedadu in do Kobarida. Progo so leta 1921 odprli za civilni promet. 

 

 

Dnevno so po progi vozili trije vlaki v vsako smer. Potovanje slabih 28 km proge od Kobarida do Čedada je trajalo uro in 40 minut. Zaradi visokih stroškov vzdrževanje so progo l. 1932 demontirali in opustili. Danes ni vidnih veliko ostankov te proge. Najbolje ohranjeno je postajno poslopje v Štupici, nedaleč od mejnega prehoda Robič.

 

 

☼ Potniki so s seboj na vlaku velikokrat prevažali kokoši, ki so jih prodajali v Čedadu, zato se je vlaka prijel vzdevek »kokošar«.